IMG 0850b

 Sv. Jurij

Malo niže od Marijine cerkve je postavljena kapela sv.Jurija, ki je pozidana na živi skali. Nastala je v predromanski dobi, bržkone v 9. ali 10.stol., čeprav se v listinah prvič omenja šele leta 1545. Ob nastanku je imela kratko, pravokotno ladjo, ki je verjurij1jetno že ob samem začetku imela polkrožno apsido, a so ji kasneje dodali štirioglat prezbiterij, čigar osnove so našli ob izkopavanjih v kapeli. Nekdaj je imela 3 oltarje, posvečene sv.Juriju, sv.Luciji in še enega pred vhodom v kapelo. Od vseh treh je danes ohranjen le še "zlati oltar" sv.Jurija iz leta 1667, ki je včasih še nosil kipe sv.Lucije (spomin na odpravljen oltar v ladji) in kipa sv. Klare in sv.Katarine Sienske. Zadnja dva kipa sta izginila v 30-tih letih. Oltar je bil obnovljen leta 1845 in
 ponovno leta 1977.  

V kapelo drži ozek in visok, polkrožno sklenjen portal. Na njegovi ločni prekladi je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih do danes še niso razvozlali.  Preklada naj bi, po mnenju dr. Stoparja, po svoji prvotni funkciji bila ostanek nekdanje piscine ali krstnega kamna, ki je imel nemara svoje mesto v cerkvi, tam, kjer so ob izkopavanjih našli jamo, obloženo s kamnitimi ploščami.

orans

 

Desno od vrat je v steno vzidana plošča; original je iz svetlorumenega peščenjaka, nepravilne trapezoidne oblike, v katero je vrezan relief moža (ali sedi ali stoji, to odločitev bomo prepustili strokovnjakom) s hruškasto glavo in dvignjenimi rokami in zraven leve roke sta vrezani dve krogli. V zgornjem delu reliefa je več vrezanih nedoločljivih znakov. Dr.Cevc pravi,da:( je po stilnem značaju na meji med odmirajočim antičnim in oblikujočim se novim srednjeveškim predstavnim svetom. Je zgodnjesrednjeveški spomenik, njegov nastanek pa lahko datiramo proti koncu I. tisočletja". Še dolgo bosta obe uganki pritegovali poglede mimoidočih in burili domišljijo strokovnjakov. (Med pisanjem tega teksta je izšlo novo Varstvo spomenikov, in tam avtorica jurijZ. Tuner predvideva, da je Jurijeva kapela služila prvotno za krstilnico in da je na kamnu upodobljen Janez Krstnik, ki stoji v vodi , v roki pa drži zajemalko, s katero zajema vodo za krst).

Ladja je imela odprto ostrešje, s prezbiterijem pa jo povezuje polkrožni slavolok. Današnji prezbiterij, ki je trostrano zaključen, je iz 16.stol.; takrat so ga tudi obokali. Rebra prezbiterija počivajo na lijakastih konzolah ter se precej nepravilno spajajo v okroglem rozetastem sklepniku.

Svetloba prihaja v ladjo skozi več oken, najbolj  zanimivi pa sta dve v južni ladjini steni, polkrožno sklenjeni in z obeh strani lijakasto vrezani v steno. Na najožjih delih ostenja je vstavljen lesen okvir, vrezan iz enega kosa. Kapela ni poslikana, ampak samo okrašena z geometrično poslikavo z naslikanimi pravokotniki in jurij2posvetilnimi križi. Na severni strani prezbiterija je tudi močno oksidirana stenska slika Matere Božje z otrokom iz 17. stol.

Leta 1874 je dobila novo ostrešje in tudi stolpič

Tako kot za Marijino cerkev se skrbi tudi za ostale kapele. Jurijeva kapela  je leta 1969 dobila novo streho s skodlami. Leta 1978 so jo dokončno uredili; namestili so raven strop, zazidali novejše okno, obnovili tlak in poslikavo.