Župnija Sv. Peter pod Sv. gorami

Maše so v župnijski cerkvi Sv. Petra v Bistrici ob Sotli, kjer je SG - na Svetih gorah.

Oznanila na Veliko noč 2019

Ponedeljek

22. 4.

Velikonočni ponedeljek

8.00

 

SG 11.00

za + Frančiško in Franca Klakočar in stare starše

za Žanija Kuneja

Torek,

23. 4.

Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane

19.00

za + Borisa Špoljarja in sor.

Sreda,

24. 4.

Fidelis, duhovik

19.00

 

za + Stefanovič Milana obl. in starše Geršak

Četrtek,

25. 4.

Marko, evangelist

19.00

za + starše Trampuš obl.

Petek,

26. 4.

Marija, Mati dobrega sveta

19.00

za + Sanka Lupšina

Sobota,

27. 4.

Cita, dekla, devica

Dan upora

7.30

za + Ivana, Jožefo in starše Javeršek in Juričan

Nedelja,

28. 4.

Bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja

 

7.00

10.00

 

za Karla in Marijo Čižmek ter ž

za + Hermino Domitrovič in rodbino Penič

 

 

  • ● Naslednjo nedeljo po drugi maši ob 11.00 bo na čast Sv. Juriju na Gabronovem ob občinski stavbi blagoslov konj. Vabljeni!
  • ● Jutri je prvi shod na Svetih gorah ob 11. uri.
  • ● 1. maja se začnejo šmarnice, ko se bomo zbirali pri Mariji.

Po tem, ko je v ponedeljek 15. aprila uničujoči požar bruhal iz pariške katedrale, je bilo pogosto rečeno, da je ta stavba tako simbol in ponos Pariza kot Francije, pa tudi Evrope.

   Graditi so jo začeli leta 1163. Po osmih stoletjih je bila dana v uporabo. V njej je bil kronan cesar Napoleon.

    Da je požar bil tako silovit, lažje razumemo ob podatku, da je zanjo bilo porabljenih 1300 dreves, kar bi v povprečju pomenilo 21 ha gozda. Če torej taka reč zagori…

 Notre Dame de Paris je bila zasnovana kot bogoslužni prostor in temu je tudi služila. Te dni slišimo, da je katedralo vsako leto obiskalo cca 13 milijonov obiskovalcev. Lepa številka! In vprašanje: koliko od teh obiskovalcev je bilo tudi molivcev, častilcev Boga? So bili v večini ali so prevladovali zgolj ''opazovalci umetnin''.

   Nekoč je Francija veljala za zelo katoliško deželo, saj so istočasno s pariško nastajale tudi številne izredno znamenite katedrale in cerkve (Reims,  Chartres, Amins, Beauvais, Rouen, Strasbourg, Bourges, Albi, samostan St Michel). To je bil izraz predanosti Bogu vseh slojev prebivalstva od vladarjev do najbolj preprostih ljudi.

       Danes je Francija drugačna. Številni miselni tokovi, revolucija in vojne so pustili opustošenje na duhovnem področju. Nekaj nam pove že podatek, da je leta 2000 bilo v Franciji 400.000 krstov, leta 2016 pa 240.000. Vsako leto se cca 20 cerkva opusti in se cerkve porušijo ali se jim spremeni namembnost. Ali ni to bolj uničujoči val nad narodom kakor plameni v pariški katedrali?

   Požar se je zgodil tik pred Veliko nočjo, praznikom vstajenja. Gotovo katastrofa! Upajmo pa, in to Boga  prosimo, da bo obnovitev cerkve tudi obnova verskega življenja v Parizu, v Franciji in v Evropi. 

Vsi, ki naročijo maše, želijo in dovoljujejo, da se njihovi nameni objavijo na spletni strani župnije. Kdor tega ne želi, pove pri naročilu.